Zemljevid - Gliptoteka v Münchnu (Staatliche Antiken-sammlungen München)

Gliptoteka (nemško Glʏptothek) je muzej v Münchnu v Nemčiji, ki ga je naročil bavarski kralj Ludvik I. za dom svojih grških in rimskih skulptur (torej γλυπτο- glypto- 'skulptura'). Grški glagol γλύφειν glyphein za 'rezbarjenje'). Zasnoval ga je Leo von Klenze v neoklasicitičnem slogu in je bila zgrajena od 1816 do 1830. Danes je muzej del Kunstareala.

Gliptoteko je naročil zgraditi kronski princ (kasnejši kralj) Ludvik I. Bavarski, poleg drugih projektov, kot je sosednji Königsplatz in stavba, v kateri je Državna zbirka grških in rimskih starin, kot spomenik antični Grčiji. Predvidel je »nemške Atene«, v katerih bi se spominjala starogrška kultura; zgradil jo je pred vrati Münchna. Gliptoteka je najstarejši javni muzej v Münchnu.

Razporeditev kompleksa Königsplatz sta zasnovala arhitekta Karl von Fischer in Leo von Klenze leta 1815, in jo je uredila v stilu foruma, z Gliptoteko na severni strani. Stene muzeja so krasile barvne freske in štukature uglednih umetnikov, kot so Peter von Cornelius, Clemens von Zimmermann in Wilhelm von Kaulbach.

V nekaj letih med letom 1806 in odprtjem muzeja leta 1830 je Ludvik zaključil pomembno zbirko grških in rimskih skulptur. Njegovi agentje so uspeli pridobiti takšna dela, kot sta Rondaninijeva Meduza, Barberinijev Favn in leta 1813 figure iz Afajinega templja na Ajgini.

Druga svetovna vojna ni uničila veliko umetniških del v Gliptoteki, na žalost pa freske niso preživele in so bile po ponovnem odprtju muzeja leta 1972 vidne le rahlo ometane opeke. Ker je asirska dvorana, ki jo je Klenze postavil leta 1864 na notranjem dvorišču, ni bila obnovljena, so bili asirski ortostatski reliefi iz palače kralja Ašurnasirpala II. in lev iz Ištarinih vrat Babilona premeščeni v Staatliche Sammlung für Ägyptische Kunst.